{"id":24385,"date":"2022-02-25T12:18:15","date_gmt":"2022-02-25T12:18:15","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ivh6.si\/Ponudbe\/tabor\/moj-domaci-kraj-copy\/"},"modified":"2022-03-01T10:08:02","modified_gmt":"2022-03-01T10:08:02","slug":"kraji-v-ravninskem-delu-obcine","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.ojstrica.si\/en\/kraji-v-ravninskem-delu-obcine\/","title":{"rendered":"Kraji v ravninskem delu ob\u010dine"},"content":{"rendered":"
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t

Kraji v ravninskem delu ob\u010dine<\/h2>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t

Tabor<\/h2>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t

Prvi\u010d je kraj Tabor omenjen v zgodovinskih listinah \u017ee leta 1436. Gre za sredi\u0161\u010dno naselje ob\u010dine, po kateri nosi tudi ime. V kraju je farno sredi\u0161\u010de \u017dupnije Sv. Jurija. Kraj ima obliko razlo\u017eenega naselja z gru\u010dastim jedrom in le\u017ei med potokoma Konj\u0161\u010dica in Ku\u010dnica. Pod kraj spadata tudi zaselka Hudimarje in Zore.
Kraj ima zelo bogato zgodovino, ki sega vse v \u010das Rimljanov na na\u0161em ozemlju. Tu mimo na\u0161ega kraja je peljala \u017ee rimska cesta Emona \u2013 Celeia. Ta je potekala od dana\u0161njega Ogleja v Italiji preko Ljubljane (Emone) in Celja (Celeia) do Ptuja (Poetovio). Vozi\u0161\u010de, ki je teklo vzdol\u017e celotne trase, je v \u0161irino merilo 6 metrov, skupaj z obcestnima jarkoma pa je bila cesta \u0161iroka 9 metrov. V \u0160empetru se \u0161e danes ob tristo metrov dolgi rimski cesti vrstijo obnovljeni tlorisi grobnic in manj\u0161ih grobov iz \u010dasa Rimljanov. \u017dal pa je del rimske ceste med prelazom \u010dez Posavsko hribovje arheolo\u0161ko \u0161e neraziskan.
Tabor se kot kraj v pisnih virih omenjen \u0161ele v srednjem veku. Prvotno ime Tabora je bilo Sv. Jurij ob Taboru, ljudsko \u0160entjur. Dana\u0161nje ime je kraj dobil po tabornem obzidju okoli cerkve sv. Jurija, ki je bilo postavljeno ob koncu 15. stoletja in za\u010detku 16. stoletja kot obramba pred napadi tur\u0161ke vojske. Okrog cerkve sv. Jurija si je \u0161e danes mogo\u010de ogledati ohranjeni del obzidja.
Cerkev je posve\u010dena sv. Juriju. Gre za neorenesan\u010dno podobo cerkve s pre\u010dno ladjo, ki je rezultt prezidave, ki je bila izvedena v letu gospodovem 1900, po na\u010drtih Konrada Gologranca. Sprva je bila to gotska cerkev, ki jo je v 2. polovici 15. stoletja obdajalo taborsko obzidje s stolpi. Iz tega \u010dasa je se ohranil prezbiterij z zunanjimi oporniki. Notranj\u0161\u010dino sta leta 1892 poslikala Osvald Bierti in Anton Brollo. Oltarna oprema in pri\u017enica so iz konca 19. stoletja in za\u010detka 20. stoletja. Krstni kri\u017e je leta 1955 izdelal arhitekt dr. Jo\u017ee Ple\u010dnik. Pokopali\u0161\u010de le\u017ei nekoliko odmaknjeno od cerkve in je do njega pribli\u017eno pet minut zmerne hoje.
Kraj Tabor le\u017ei na prehodu iz ni\u017einskega v hriboviti del ob\u010dine in je s svojo lego pod obronki hribov izhodi\u0161\u010de za zanimive planinske in kolesarske izlete. Za planince sta \u0161e vedno najbolj zanimiva hriba Krvavica in Ojstrica. Tisti bolj pogumni planinci pa naredijo turo preko \u010cem\u0161eni\u0161ke planote, Ostrice, Krvavice, mimo Zaj\u010deve ko\u010de do Vrhe. Na trasi si popotnik lahko spo\u010dije v pre\u010dudoviti naravi, obdana s \u0161tevilno floro in favno.
Mnogo prebivalcev Ob\u010dine Tabor se \u0161e vedno pre\u017eivlja s kmetijstvom, nekateri so zaposleni v bli\u017enjih krajih, v zadnjem \u010dasu pa postajata vedno pomembnej\u0161a obrt in podjetni\u0161tvo. V kraj prihajajo tudi mlade dru\u017eine, ki pa se zelo po\u010dasi vklapljajo v krajevno \u017eivljenje.<\/p>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t

Kapla<\/h2>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t

Kraj ali bolje re\u010deno zaselek Kapla le\u017ei ob magistralni cesti Celje \u2013 Ljubljana. Gre za razlo\u017eeno naselje. H Kapli spadajo zaselki Drago-polje, Gorjakovo in Ubo\u017eno, ki le\u017eijo na ravnini ob magistralni cesti in na terasi nad potokom Bolska.
V naselju naj bi neko\u010d stala gotska kapela, ime pa je Kapla domnevno dobila ravno po tej kapeli. Naselje je v pisnih virih prvi\u010d omenjeno leta 1412, takrat je bila v naselju zgrajena tudi cerkev svete Radegunde, katera \u0161e danes stoji in je lepo obnovljena. Gre za zavetnico lon\u010darjev in tkalcev; je pripro\u0161njica proti otro\u0161ki vro\u010dici, proti gobavosti, proti ranam na \u017eelodcu, oteklinam in garjam ter proti vodnim nevarnostim. Lahko, da je potok neko\u010d poplavljal in so se na\u0161i prednik zatekli k pripro\u0161njici sv. Radegundi.
Kraj le\u017ei sredi rodovitnih polj spodnje Savinjske doline. Krajani se ve\u010dinoma ukvarjajo s kmetijstvom. V zadnjem \u010dasu se v kraju razvija tudi obrt, ki sledi modernim povpra\u0161evanjem na trgu: avtomehani\u010dne delavnice, obrtni\u0161ke dejavnosti itd. Kraja Kapla in Pondor imata svoje Prostovoljno gasilsko dru\u0161tvo Kapla \u2013 Pondor.
Temelj kmetijstva v ravninskem delu Ob\u010dine Tabor je neko\u010d predstavljala pridelava hmelja. To se je ohranilo vse do dana\u0161njih dni, ki pa v zadnjih letih ne prina\u0161a ve\u010d dobi\u010dka kot neko\u010d, saj v proizvodnji piva vedno bolj uporabljajo \u017eita. V kraju Kapli so ohranjena mogo\u010dna kme\u010dka poslopja, ki govorijo o mo\u010di in bogastvu nekdanjih velikih posestnikov. Posebno zanimiva sta kmetski dvorec pri Bobnarjevih, ki je ohranjen se iz Napoleonovih \u010dasov in ga krasi ohranjena freska z lovskim motivom. Zanimiv je tudi star kozolec na posestvu Kokoletovih, ki ima kar 14 zidanih stebrov (stantov), kar govori o nekdanji gospodarski mo\u010di tega posestva. Kozolec napravi vtis tudi z izrednimi dimenzijami, saj je dolg kar 50 metrov, \u0161irok 10 in visok 13 metrov.
Ob magistralni cesti je bilo neko\u010d tudi veliko furmanskih gostil. Te so se ohranile, nekatere pa za vedno propadle, z vedno ve\u010djim avtomobilskim prometom; kasneje pa iz izgradnjo avtoceste, ki je zelo ubla\u017eila promet po tej cesti.<\/p>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t

Ojstri\u0161ka vas<\/h2>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t

Ojstri\u0161ka vas je gru\u010dasto ravninsko naselje, ki le\u017ei na levem bregu hudourni\u0161kega potoka Konj\u0161\u010dica in desnim bregom potoka Bolska, med naseljema Tabor in Kapla. Na desnem bregu hudournika stojijo le posamezne hi\u0161e, za katerimi se razprostira prete\u017eno borov gozd, ki ponuja mo\u017enosti za \u010dudovite sprehode.
Kraj je prvi\u010d omenjen leta 1426, ime Ojstri\u0161ka vas pa je najverjetneje povezano z gradom Ojstrica in desetino, ki so jo morali kmetje dajati takratni grajski gospodi. Ojstri\u0161ka vas le\u017ei med rodovitnimi polji, ki so \u017ee od nekdaj predstavljala zdravo osnovo va\u0161kega gospodarstva. Danes se prebivalci pre\u017eivljajo s kmetijstvom. Vpeljujejo nov na\u010din kmetovanja, ki temelji na intenzivnej\u0161em kolobarjenju in pa ekolo\u0161ki predelavi.
Veliko prebivalcev Ojstri\u0161ke vasi je zaposlenih v industriji in drugih dejavnostih. Naselje je v zadnjem desetletju z izgradnjo in obnovo stanovanjskih hi\u0161 zelo spremenilo svojo zunanjo podobo, saj ima prometno dokaj ugodno lego blizu osrednjega kraja Tabora, ki je center ob\u010dine, hkrati pa le\u017ei blizu magistralne ceste Celje – Ljubljana.
V sredi\u0161\u010du vasi je kapelica, v kateri je kip Matere Bo\u017eje. Kapelica je postavljena na privatnem zemlji\u0161\u010du in se dr\u017ei doma\u010de hi\u0161e. Tako se lahko predpostavlja, da so jo postavili doma\u010dini v zahvalo na kak\u0161en poseben dogodek. Kraj ima tudi svoj gasilski dom, ki se uradno imenuje Prostovoljno gasilsko dru\u0161tvo Ojstri\u0161ka vas \u2013 Tabor. Iz Tabora proti Ojstri\u0161ki vasi sta dve sprehajalni poti. Vedno pogosteje pa opa\u017eamo kolesarje, ki tu i\u0161\u010dejo \u0161portni navdih.<\/p>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t

Pondor<\/h2>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t

Pondor je naselje v ravninskem delu Ob\u010dine Tabor, ki je bilo v urbarju prvi\u010d omenjeno \u017ee 21. julija 1358. Del naselja le\u017ei na terasi nad potokom Bolska, del pa ob magistralni cesti Celje \u2013 Ljubljana. V kraju stoji manj\u0161a kapelica, ki je posve\u010dena Mariji. Postavili so jo krajani in jo posvetili Mariji, ki naj bi jim pomagala v te\u017ekih trenutkih.
Pondor obsega se zaselke Blate, Pusa in Gmajna. Tudi Pondor ima, kakor ostale vasi v Ob\u010dini Tabor pestro zgodovino. S krajevnim imenom je povezana zanimiva legenda. Ime naj bi naselje dobilo po dveh Pandurjih – najemni\u0161kih vojakih, ki sta pokopana za vasjo. Padla sta v bojih s kmeti med kme\u010dkim uporom v sedemnajstem stoletju, ki so se uprli Ojstri\u0161kemu gra\u0161\u010daku Schrattenbachu.
V Pondorju so na\u0161li arheologi tudi miljni kamen iz stare Avstrije, ki je ob glavni cesti proti Trstu ozna\u010deval razdaljo 40 milj od Gradca. \u00a0Zelo zanimivo je srednjeve\u0161ko ku\u017eno znamenje, ki stoji med polji hmelja, zahodno ob naselju. Ku\u017eno znamenje stoji natanko na 15. poldnevniku, ki ozna\u010duje srednjeevropski \u010das. 15. poldnevnik je za 15\u00b0 odmaknjen od ni\u010dtega (0\u00b0) greenwi\u0161kega poldnevnika in ozna\u010duje sredino prvega enournega \u010dasovnega pasu (od \u0161tiriindvajsetih). Verjetno nikoli ne bomo z gotovostjo vedeli, ali so graditelji ku\u017enega znamenja tak\u0161en polo\u017eaj izbrali namenoma ali pa stoji znamenje na tem mestu zgolj slu\u010dajno.
Pondor tako kot Kapla le\u017ei sredi rodovitnih polj spodnje Savinjske doline, rodovitna zemlja pa je dobra osnova za razvito kmetijstvo, ki je neko\u010d dajalo kruh ve\u010dini prebivalcev Pondorja. Danes vse ve\u010d ljudi odhaja na delo v bli\u017enja ve\u010dja naselja, vedno pomembnej\u0161a pa postaja v Pondorju obrt.<\/p>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Tabor Prvi\u010d je kraj Tabor omenjen v zgodovinskih listinah \u017ee leta 1436. Gre za sredi\u0161\u010dno naselje ob\u010dine, po kateri nosi tudi ime. V kraju je farno sredi\u0161\u010de \u017dupnije Sv. Jurija. Kraj ima obliko razlo\u017eenega naselja z gru\u010dastim jedrom in le\u017ei med potokoma Konj\u0161\u010dica in Ku\u010dnica. Pod kraj spadata tudi zaselka Hudimarje in Zore.Kraj ima zelo […]<\/p>","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"elementor_header_footer","meta":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ojstrica.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/24385"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ojstrica.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ojstrica.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ojstrica.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ojstrica.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=24385"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.ojstrica.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/24385\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ojstrica.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=24385"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}