{"id":24419,"date":"2022-03-01T10:08:13","date_gmt":"2022-03-01T10:08:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ivh6.si\/Ponudbe\/tabor\/kraji-v-ravninskem-delu-obcine-copy\/"},"modified":"2022-03-01T10:15:19","modified_gmt":"2022-03-01T10:15:19","slug":"kraji-v-hribovitem-delu-obcine","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.ojstrica.si\/en\/kraji-v-hribovitem-delu-obcine\/","title":{"rendered":"Kraji v hribovitem delu ob\u010dine"},"content":{"rendered":"
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t

Kraji v hribovitem delu ob\u010dine<\/h2>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t

\u010crni vrh<\/h2>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t

Kraj \u010crni Vrh je ime dobil v povezavi s temnimi smrekovimi gozdovi, ki so nekdaj prekrivali pobo\u010dja Velike planine, Kozice in Brd, ki se dvigajo nad zaselki Dol, Lepa trata, Podlog in Presedlje. Zaselki in samotne kmetije sestavljajo razlo\u017eeno naselje \u010crni Vrh, ki le\u017ei na pobo\u010djih hribov jugozahodno od Tabora v vi\u0161inah med 320 in 720 metri.
Nad \u010crnim Vrhom in Presedljami se dviga Kozica (974 m), iznad Dola pa Brda (530 m). Pod Kozico in Brda izvirata potoka Ojstrica in Ku\u010dnica. V pisnih virih je naselje prvi\u010d omenjeno \u017ee leta 1380. Danes so med gozdovi razgaljeni travniki in pa\u0161niki, ki s svojo son\u010dno lego nudijo obilno pa\u0161o. Kmetje se v \u010crnem Vrhu ukvarjajo prete\u017eno z \u017eivinorejo, za pre\u017eivetje pa so pomembni tudi z lesom bogati gozdovi. V zadnjih letih se vse ve\u010d kmetij odlo\u010da za ekolo\u0161ko pridelavo hrane. Prva kmetija v Ob\u010dini Tabor, ki si je pridobila ta naziv, je bila kmetija Hribernik iz \u010crnega Vrha.
Hribovita obmo\u010dja nad Taborom so za ekolo\u0161ko pridelavo se posebej primerna, saj so se tu zaradi manj ugodnih pogojev ohranili tradicionalni na\u010dini pridelave hrane, ki jih se ni izpodrinila industrija. Kar nekaj kmetij se je odlo\u010dilo za pa\u0161o drobnice, ki popestri pestrost tega dela ob\u010dine.
Pod hribi \u010crnega Vrha izvirata potoka Ojstrica in Ku\u010dnica, s pobo\u010dij pa se odpirajo prekrasni razgledi na spodnjo Savinjsko dolino, Dobrovlje in naprej, vse do Kamni\u0161ko – Savinjskih Alp.<\/p>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t

Loke<\/h2>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t

Ju\u017eno od Tabora stoji razlo\u017eeno hribovsko naselje Loke, ki ga obdajajo hribi Brlo\u017een, Krvavica, Velika planina in \u0160trukljev gri\u010d. Jedro naselja le\u017ei ob soto\u010dju potokov Ojstrica in Konj\u0161\u010dica, ob obeh potokih pa se razprostirajo travniki – loke, po katerih je kraj dobil tudi ime.
Kraj je omenjen v zgodovinskih listinah \u017ee leta 1365. K naselju spadajo tudi zaselki Nogradi, Vrhe in Ojstrica ter nekaj samotnih kmetij. Loke le\u017eijo v slikoviti kotlini ob potoku Konj\u0161\u010dica, ravnice ob potoku pa prekrivajo skrbno obdelana polja in travniki. Na ju\u017enih pobo\u010djih nad naseljem so neko\u010d uspevali vinogradi, po katerih je dobil ime zaselek Nogradi.
V bli\u017eini Lok se dviga hrib z imenom Stari grad oziroma Ojstrica. Ime spominja na nekdanji srednjeve\u0161ki grad Ojstrica, ki je neko\u010d stal na vrhu hriba. Danes gradu ni ve\u010d, le nekaj skromnih ostankov zidovja. Med ljudmi pa \u0161e danes \u017eivijo legende, povezane z gradom. Na Ojstrici je v srednjem veku stal grad Ojstrica v lasti \u017dovne\u0161ke gospode (1280), nato pa Celjskih grofov (od leta 1456). V grajskem stolpu pa je bila zaprta Veronika Deseni\u0161ka, kjer naj bi do\u010dakala svoj \u017ealostni konec. Po propadu Celjskih grofov je ta pre\u0161el v last Habsbur\u017eanov, ki so ga dajali v najem. Najprej je bil to Hans Eckelheimer, nato celjski vicedom Jurij Apprecher (omenjen leta 1459), Hansen Apprecher (1478), Ga\u0161par in Kri\u0161tof Obra\u010dan (1484), Toma\u017e Gradenecker (1494), med letoma 1501 in 1530 Leonhard Raumsch\u00fcssl in njegovi sinovi, ter od leta 1535 Jo\u0161t Limbarski. Leta 1542 je kot oskrbnik omenjen Friderik von Rechberg, leta 1546 Hans Wagen, leta 1556 pa ga je dobil v last Maksimilijan Schrottenbach. Ta dru\u017eina je grad opustila in ob zno\u017eju hriba pozidala dvorec (gra\u0161\u010dino) Ojstrica, ki so jo imenovali tudi Spodnja Ojstrica. Po pripovedovanju naj bi Ojstri\u0161ki dvorec sezidali z ostankov gradu, ki se je proti koncu 15. stoletja \u017ee za\u010del podirati. Dru\u017eina Schrattenbach je v teh krajih \u017eivela preko dvesto let. Tu se je zgodil drugi kme\u010dki upor, ker je bil moj grof v\u010dasih stroge narave do svojih tla\u010danov.
\u010ceprav Ojstri\u0161ka gospoda ni bila vedno na najbolj\u0161em glasu, smo se pa zelo dobro znali zapisati v zgodovino, ko smo sprejemali pod svoje okrilje ljudi, ki jih drugi dru\u017ebeni sloj ni maral. Tako so bili na gradu Ojstrica tudi Valvasorji. \u017diveli so na gradu Medija, dana\u0161nje Izlake. Ko so kupili grad Gamberk pri \u010cem\u0161eniku so postali sosedje Ojstri\u0161kim gospodi. Na gradu Ojstrica se je drugi\u010d poro\u010dil polihistorjev o\u010de Jernej Valvasor. Za \u017eeno je vzel Ano Marijo rojeno Rauber, ki je imela sina Karla. Na gradu Ojstrica pa se je zgodila tudi romanca. Polihistorjev starej\u0161i brat Janez Ditrich Valvasor se je zaljubil v grajsko klju\u010darko Katarino Gaber in se z njo poro\u010dil. Ditrihova mati te zveze ni odobravala, prav tako je ni sprejela dru\u017eina Valvasor, zato so sina razdedinili in ga izgnali iz de\u017eele \u0160tajerske. Nekaj \u010dasa sta \u017eivela na gradu Ojstrica, nato pa sta se naselila na Ko\u010devskem ob reki Kolpi.
Ne gradu, ne dvorca (ta je bil uni\u010den po II. svetovni vojni) ni ve\u010d. \u00a0Gra\u0161\u010dino Ojstrica so poru\u0161ili v \u0161estdesetih letih prej\u0161njega stoletja. Nad Lokami se dviga tudi markantni vrh Krvavice. Krvavica je \u010dok triasnega apnenca, ki se dviga iznad okoli\u0161kih manj odpornih kamnin, posebej pa je znana po svoji strmi zahodni steni, ki je obarvana v zna\u010dilno rde\u010do barvo, ki je prav tako kot grad Ojstrica navdihnila \u0161tevilne legende.
V pobo\u010djih Krvavice je kra\u0161ka jama. Obmo\u010dje je pora\u0161\u010deno z obse\u017enimi bukovimi gozdovi, ki jih prekrivajo travniki ob manj\u0161ih kmetijah. Na tem obmo\u010dju sta favna in flora zelo pestra. Tu si je svoj dom poiskal tudi sokol selec. Ta ujeda si dela gnezdi\u0161\u010da na prepadnih stenah Krvavice.
Kraj ima svoje Prostovoljno gasilsko dru\u0161tvo Loke, sem in tja najdemo na osamelih krajih kak\u0161no sakralno znamenje. Razgiban teren vsakodnevno privablja \u0161tevilne planince, pa tudi adrenalina \u017eeljne kolesarje. Vrhovi pa nudijo \u010dudovit razgred.<\/p>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t

Miklav\u017e pri Taboru<\/h2>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t

Miklav\u017e pri Taboru je naselje samotnih kmetij in razlo\u017eenih zaselkov na severnem delu posavskega hribovja nad Taborom. Sestavljajo ga zaselki Klovn, Zaglink, Zarzise, Konj\u0161ca, Reber in \u0160miklav\u017e. Kmetije so raztresene po son\u010dnih pobo\u010djih \u0160trukljevega gri\u010da in \u0160krabarjevega vrha s prekrasnim razgledom na Savinjsko dolino. Do marsikatere kmetije danes vodi le ozka gozdna cesta.
V Miklav\u017eu je ohranjenih veliko starih kme\u010dkih hi\u0161, od katerih so nekatere pravi mali arhitekturni biseri. \u017dal pa prebivalstvo na kmetijah upada, namesto kmetij pa na son\u010dnih pobo\u010djih raste vedno ve\u010d vikendov. Son\u010dna pobo\u010dja in gosto prepletena mre\u017ea gorskih cest privabljajo vedno ve\u010d pohodnikov in rekreativnih gorskih kolesarjev.
V osr\u010dju naselja na Tisovi gori stoji podru\u017eni\u010dna cerkvica sv. Miklav\u017ea. Cerkev je prvi\u010d omenjena leta 1480, stoji pa na to\u010dki z izjemnim razgledom na okoli\u0161ke hribe in Savinjsko dolino. Cerkev je vsaj v ladji \u0161e srednjeve\u0161ka, pravokotni prezbiterij pa je nastal v 16. stoletju. V 19. stoletju so cerkev temeljito prezidali. V cerkvici je zanimiva votivna slika, posve\u010dena sv. Florijanu, iz leta 1699. Na podlagi podobe sklepamo, da je ogenj zajel pristave pri gra\u0161\u010dini Ojstrica in da se s to sliko zahvaljujejo sv. Florijanu, ki je prepre\u010dil, da bi se ogenj raz\u0161iril.
Kar nekaj kmetij je, ki se ukvarjajo s kme\u010dkim turizmom, tu si lahko ogledamo tudi Kme\u010dko starinarnico, kjer je lastnik zbral kme\u010dko orodje, ki so ga neko\u010d uporabljali in ga z veseljem poka\u017ee obiskovalcem.
V kraju je tudi ribnik pri Lisjaku, kjer svoj prostor za prijetna dru\u017eenja ob jezeru, v osr\u010dju gozda najdejo \u0161tevilni obiskovalci.<\/p>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u010crni vrh Kraj \u010crni Vrh je ime dobil v povezavi s temnimi smrekovimi gozdovi, ki so nekdaj prekrivali pobo\u010dja Velike planine, Kozice in Brd, ki se dvigajo nad zaselki Dol, Lepa trata, Podlog in Presedlje. Zaselki in samotne kmetije sestavljajo razlo\u017eeno naselje \u010crni Vrh, ki le\u017ei na pobo\u010djih hribov jugozahodno od Tabora v vi\u0161inah med […]<\/p>","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"elementor_header_footer","meta":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ojstrica.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/24419"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ojstrica.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ojstrica.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ojstrica.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ojstrica.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=24419"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.ojstrica.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/24419\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ojstrica.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=24419"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}