{"id":24452,"date":"2022-03-01T10:23:58","date_gmt":"2022-03-01T10:23:58","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ivh6.si\/Ponudbe\/tabor\/kraji-v-ravninskem-delu-obcine-copy\/"},"modified":"2022-03-01T10:26:27","modified_gmt":"2022-03-01T10:26:27","slug":"sakralna-dediscina-v-obcin-tabor","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.ojstrica.si\/en\/sakralna-dediscina-v-obcin-tabor\/","title":{"rendered":"Sakralna dedi\u0161\u010dina v Ob\u010din Tabor"},"content":{"rendered":"
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t

Sakralna dedi\u0161\u010dina v Ob\u010din Tabor<\/h2>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t

Zgodovina \u017eupnije Sv. Jurij ob Taboru je pestra in zanimiva. Prvotno so kraji, ki so danes povezani v \u017eupnijo pripadali \u017eupniji Vransko. Leta 1391 pa se prvi\u010d omenja cerkev sv. Jurija, ki se je nahajala na mestu, kjer stoji dana\u0161nja farna cerkev sv. Jurija. Bila dosti manj\u0161a, se imenovala Sveti Jurij v Ojstrici in bila podru\u017enica \u017eupnije Vransko. Zakaj v Ojstrici? Pribli\u017eno 4 km dalje proti jugu je stal grad in pozneje tudi letni dvorec Celjskih grofov in Ojstrica naj bi bila po nekaterih virih tudi kraj smrti Veronike Deseni\u0161ke.
\u017dupnija Sveti Jurij ob Taboru je samostojna od leta 1774. Prvi stalni \u017eupnik je bil Matev\u017e Pevc. V okviru \u017eupnije sv. Jurij je \u017ee leta 1835 omenjena nedeljska \u0161ola. Deset let kasneje pa je bila po zaslugi kaplana in pesnika Jo\u017eefa Ha\u0161nika ustanovljena redna osnovna \u0161ola sv. Jurij.
Konec 15. stoletja je takratna cerkev postala tabor, kot obramba pred tur\u0161kimi napadi, dobila je visoko obrambno obzidje. Na vsakem vogalu se je nahajal obrambni stolp, okrog obzidja pa globok jarek. Ali so Turki kdaj res pridrli do tega tabora iz zgodovinskih virov ni videti.
Kasneje so stolpe podrli, da so imeli ve\u010d prostora za pokopali\u0161\u010de, ki je bilo okrog cerkve vse do leta 1896.
Prvotna cerkev je bila zidana v gotskem slogu. Od nje je ostal samo \u0161e prezbiterij. Ob prenovi fasade so bila odkrita zazidana gotska okna. Iz te dobe so zna\u010dilni tudi kamniti oporniki, ki jih imajo le najstarej\u0161e cerkve in so na na\u0161i cerkvi \u0161e vedno lepo vidni. Leta 1817 pa so prezbiteriju prizidali novo ladjo in tako je ostalo vse do leta 1893.
Leta 1893 je \u017eupnik Franc Zdol\u0161ek za\u010del temeljito prenovo cerkve. Najprej so za \u0161tiri metre dvignili zvonik in nabavili nove zvonove, cerkev pa prenovili in \u0161e enkrat pove\u010dali v renesan\u010dnem slogu. Obnova je bila zaklju\u010dena v letu 1900.
Z rednim vzdr\u017eevanjem je cerkev danes \u0161e vedno tak\u0161na, kot ob zaklju\u010dku zadnje obnove. Povsem nova pridobitev na\u0161e cerkve pa je krstilnica, za katero je na\u010drt naredil veliki slovenski arhitekt Jo\u017eef Ple\u010dnik. Leta 1955 je ob za\u010detku njene postavitve tudi osebno sodeloval.
Arhitekt Jo\u017eef Ple\u010dnik je bil namre\u010d prijatelj na\u0161ega rojaka dr. Franca Ksaverja Lukmana, duhovnika, ki slovi kot teolog, cerkveni zgodovinar, univerzitetni profesor, akademik in v letih 1926\/27 celo rektor ljubljanske univerze.
Kot novej\u0161o pridobitev naj omenim dve barvni okni mojstra vita\u017eev Marka Jermana. Na levem je upodobljen bla\u017eeni Anton Martin Slom\u0161ek, na desnem pa \u010dastitljivi Bo\u017eji slu\u017eabnik Friderik Irenej Baraga, indijanski \u0161kof, slovenskih korenin.
Na\u0161a \u017eupnija ima tudi dve podru\u017eni\u010dni cerkvici in sicer na Tisovi gori v Miklav\u017eu, cerkev sv. Nikolaja in v Kapli, cerkev sv. Radegunde. Obe sta lepo vzdr\u017eevani in ob\u010dasno imamo v njih tudi bogoslu\u017eje.
Iz na\u0161e \u017eupnije je iz\u0161lo ve\u010d kot deset duhovnikov. Poleg \u017ee omenjenega dr. Lukmana tudi Franc Grobler, ki je bil umorjen v Jesenovcu in je eden izmed mnogih kandidatov za razglasitev skupine slovenskih mu\u010dencev.
Omenimo \u0161e prelata in stolnega pro\u0161ta v Mariboru Karla Hribov\u0161ka, pa dolgoletnega dekana v hrva\u0161kih Feri\u010dancih Karla Draga Lesjaka. Kot kristjani moramo biti ponosni in hvale\u017eni \u0161e za slovenskega Maksimiljana Kolbeja, duhovnika Izidorja Zavr\u0161nika. Rojen in kr\u0161\u010den je bil v na\u0161i \u017eupniji leta 1917. Umrl pa je leta 1943 v mariborskem gestapovskem zaporu, potem ko je v vrsti \u010dakajo\u010dih na streljanje, na lastno pobudo zamenjal mladega, \u0161e ne dvajset letnega fanta Franca \u017dvana.
Tudi upanje za prihodnost ostaja, saj imamo trenutno tudi enega bogoslovca Matica Lesjaka. Posebno bogastvo na\u0161e \u017eupnije je tudi dvajset redovnic iz na\u0161e \u017eupnije. Od njih sta dve \u0161e \u017eive\u010di. Kot zanimivost, med dvajsetimi redovnicami so bile kar tri rodne sestre Zupan\u010di\u010d, vse misijonarke, ena na Japonskem, druga v Egiptu in tretja v Albaniji.
V ob\u010dini je ve\u010d sakralnih znamenj, tako kapelic kot razpelov, ki stojijo ob cestah. Vsa so zelo lepo vzdr\u017eevana, za kar se gre zahvaliti doma\u010dinom.<\/p>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zgodovina \u017eupnije Sv. Jurij ob Taboru je pestra in zanimiva. Prvotno so kraji, ki so danes povezani v \u017eupnijo pripadali \u017eupniji Vransko. Leta 1391 pa se prvi\u010d omenja cerkev sv. Jurija, ki se je nahajala na mestu, kjer stoji dana\u0161nja farna cerkev sv. Jurija. Bila dosti manj\u0161a, se imenovala Sveti Jurij v Ojstrici in bila […]<\/p>","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"elementor_header_footer","meta":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ojstrica.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/24452"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ojstrica.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ojstrica.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ojstrica.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ojstrica.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=24452"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.ojstrica.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/24452\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ojstrica.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=24452"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}