{"id":24481,"date":"2022-03-01T10:43:06","date_gmt":"2022-03-01T10:43:06","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ivh6.si\/Ponudbe\/tabor\/turisticne-poti-copy\/"},"modified":"2022-03-01T10:47:33","modified_gmt":"2022-03-01T10:47:33","slug":"zelezna-doba-in-spodnja-savinjska-dolina-hani-zamuda","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ojstrica.si\/en\/zelezna-doba-in-spodnja-savinjska-dolina-hani-zamuda\/","title":{"rendered":"\u017delezna doba in Spodnja Savinjska dolina – Hani Zamuda"},"content":{"rendered":"

Domneva se, saj je obmo\u010dje arheolo\u0161ko \u0161e neraziskano, da je bil ravno na Krvavici, \u017ee ob koncu \u017eelezne dobe, naselje. Vedeti moramo, da so se takratni naseljenci tega obmo\u010dja zatekali v hriboviti svet, ki je bil odmaknjen ter tam poseljevali obmo\u010dje in se tako izognili \u0161tevilnim upadom raznih narodov, ki so hodila \u010dez ozemlje. Vedno ve\u010d ljudstev je prihajalo \u010dez ravninski del, bolj so se doma\u010dini zatekali v va\u0161ke skupnosti in ograjevali svoje domove. Takratnemu obmo\u010dju dana\u0161nje Slovenije je bilo imenovano Ilirija.<\/p>\n\n\n\n

Starej\u0161a \u017eelezna doba je v slovenske prostoru trajala od 8. pa do konca 4. stoletja pred Kristusom. Takrat so mno\u017ei\u010dno Trakijsko-Kimerijska ljudstva za\u010dela vdirati v panonsko ni\u017eino. Uveljavljati se za\u010dne nova kovina \u017eelezno. Areholo\u0161ka karta hal\u0161tatskih najdi\u0161\u010d ka\u017ee, da se je naselitveno te\u017ei\u0161\u010de premaknilo iz ravninskih delov, zlasti ob rekah v hriboviti svet. To pa je povezano tudi s prelazom Presedlje.<\/p>\n\n\n\n

Na obmo\u010dju Krvavice so leta 1997 na\u0161li razpr\u0161ene ostanke arheolo\u0161kih predmetov. Le eden od predmetov sodi v zgoraj omenjeno obdobje oziroma obdobje pozne antike; to je no\u017e \u2013 rezilo, fragmetirani iz \u017eeleza v dol\u017eini 52 mm, vi\u0161ina rezila 12 mm, debelina 3 mm; po trikotnem preseku rezila sode\u010d bi se ga lahko uvrstilo v pozno antiko.<\/p>\n\n\n\n

Dru\u017ebene razmere so bile mo\u010dno pogojene s prodorom nove kovine in izdelki iz njih. Kovine je bilo dovolj prisotne na tem obmo\u010dju, kar pomeni, da je sledil nagel razvoj. Za\u010dela se je razvijati obrt. O tem govorijo tudi ostanki predmetov, ki so jih na\u0161li na obmo\u010dju na\u0161e ob\u010dine.<\/p>\n\n\n\n

Predmeti, ki so bili najdeni na vrhu hriba Krvavica.<\/p>\n\n\n\n

  1. nazob\u010dano \u010desalo (\u0161trigelj) s trnom za nasaditev in ka\u010dastima zavihkoma na zgornjih vogalih; \u017eelezo, dol\u017eine 282 mm, vi\u0161ine 80 mm, debelina lista 8 mm, dol\u017eina trna 93 mm; 3. ali 4. stoletje;<\/li>
  2. sekira s podalj\u0161anim \u010delom in izvihkom na njegovem notranjem koncu (tip Pohanka 9a); \u017eelezo, \u0161irine 147 mm, dol\u017eine dela za nasaditev 85 mm, \u0161irina ostrine 52-76 mm, dol\u017eina ostrine 170 mm; pozno 3. in za\u010detek 4. stoletja;<\/li>
  3. \u0161ilo s trnom za nasaditev, kvadratni presek raz\u0161irjenega dela pred trnom prehaja v okroglo, rahlo zavito konico; \u017eelezo, dol\u017eine 170 mm, \u0161irine 10 mm, dol\u017eina trna 44 mm; 4. ali za\u010detek 5. stoletja;<\/li>
  4. dvostrano \u0161ilo, pravokotni presek prehaja v okrogli konici, od katerih je ena rahlo zavita; \u017eelezo, dol\u017eine 52 mm, \u0161irine 4 mm, debeline 2 mm; datacija negotova, morda srednji ali novi vek in<\/li>
  5. no\u017e z grbastim hrbtom rezila in trnom za nasaditev; \u017eelezo, dol\u017eine 107 mm, vi\u0161ina rezila 21 mm, debelina 3 mm, dolina trna 24 mm; 4. ali zgodnje 5. stoletje.<\/li><\/ol>\n\n\n\n

    Povzeto po:<\/p>\n\n\n\n

    P. \u0160tih, V. Simoniti in P. Vodopivec; Slovenska zgodovina<\/p>\n\n\n\n

    J. Vrhovec; Slike \u0160entjurskih vasi<\/p>\n\n\n\n

    ZVKDS, Varstvi spomenikov<\/p>\n\n\n\n

    • \"\"<\/figure><\/li><\/ul><\/figure>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

      Domneva se, saj je obmo\u010dje arheolo\u0161ko \u0161e neraziskano, da je bil ravno na Krvavici, \u017ee ob koncu \u017eelezne dobe, naselje. Vedeti moramo, da so se takratni naseljenci tega obmo\u010dja zatekali v hriboviti svet, ki je bil odmaknjen ter tam poseljevali obmo\u010dje in se tako izognili \u0161tevilnim upadom raznih narodov, ki so hodila \u010dez ozemlje. Vedno […]<\/p>","protected":false},"author":1,"featured_media":24484,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[1],"tags":[],"referencni_projekti":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ojstrica.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/24481"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ojstrica.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ojstrica.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ojstrica.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ojstrica.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=24481"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.ojstrica.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/24481\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ojstrica.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/24484"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ojstrica.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=24481"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ojstrica.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=24481"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ojstrica.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=24481"},{"taxonomy":"referencni_projekti","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ojstrica.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/referencni_projekti?post=24481"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}