Kraji v ravninskem delu občine

Tabor

Prvič je kraj Tabor omenjen v zgodovinskih listinah že leta 1436. Gre za središčno naselje občine, po kateri nosi tudi ime. V kraju je farno središče Župnije Sv. Jurija. Kraj ima obliko razloženega naselja z gručastim jedrom in leži med potokoma Konjščica in Kučnica. Pod kraj spadata tudi zaselka Hudimarje in Zore.
Kraj ima zelo bogato zgodovino, ki sega vse v čas Rimljanov na našem ozemlju. Tu mimo našega kraja je peljala že rimska cesta Emona – Celeia. Ta je potekala od današnjega Ogleja v Italiji preko Ljubljane (Emone) in Celja (Celeia) do Ptuja (Poetovio). Vozišče, ki je teklo vzdolž celotne trase, je v širino merilo 6 metrov, skupaj z obcestnima jarkoma pa je bila cesta široka 9 metrov. V Šempetru se še danes ob tristo metrov dolgi rimski cesti vrstijo obnovljeni tlorisi grobnic in manjših grobov iz časa Rimljanov. Žal pa je del rimske ceste med prelazom čez Posavsko hribovje arheološko še neraziskan.
Tabor se kot kraj v pisnih virih omenjen šele v srednjem veku. Prvotno ime Tabora je bilo Sv. Jurij ob Taboru, ljudsko Šentjur. Današnje ime je kraj dobil po tabornem obzidju okoli cerkve sv. Jurija, ki je bilo postavljeno ob koncu 15. stoletja in začetku 16. stoletja kot obramba pred napadi turške vojske. Okrog cerkve sv. Jurija si je še danes mogoče ogledati ohranjeni del obzidja.
Cerkev je posvečena sv. Juriju. Gre za neorenesančno podobo cerkve s prečno ladjo, ki je rezultt prezidave, ki je bila izvedena v letu gospodovem 1900, po načrtih Konrada Gologranca. Sprva je bila to gotska cerkev, ki jo je v 2. polovici 15. stoletja obdajalo taborsko obzidje s stolpi. Iz tega časa je se ohranil prezbiterij z zunanjimi oporniki. Notranjščino sta leta 1892 poslikala Osvald Bierti in Anton Brollo. Oltarna oprema in prižnica so iz konca 19. stoletja in začetka 20. stoletja. Krstni križ je leta 1955 izdelal arhitekt dr. Jože Plečnik. Pokopališče leži nekoliko odmaknjeno od cerkve in je do njega približno pet minut zmerne hoje.
Kraj Tabor leži na prehodu iz nižinskega v hriboviti del občine in je s svojo lego pod obronki hribov izhodišče za zanimive planinske in kolesarske izlete. Za planince sta še vedno najbolj zanimiva hriba Krvavica in Ojstrica. Tisti bolj pogumni planinci pa naredijo turo preko Čemšeniške planote, Ostrice, Krvavice, mimo Zajčeve koče do Vrhe. Na trasi si popotnik lahko spočije v prečudoviti naravi, obdana s številno floro in favno.
Mnogo prebivalcev Občine Tabor se še vedno preživlja s kmetijstvom, nekateri so zaposleni v bližnjih krajih, v zadnjem času pa postajata vedno pomembnejša obrt in podjetništvo. V kraj prihajajo tudi mlade družine, ki pa se zelo počasi vklapljajo v krajevno življenje.

Kapla

Kraj ali bolje rečeno zaselek Kapla leži ob magistralni cesti Celje – Ljubljana. Gre za razloženo naselje. H Kapli spadajo zaselki Drago-polje, Gorjakovo in Ubožno, ki ležijo na ravnini ob magistralni cesti in na terasi nad potokom Bolska.
V naselju naj bi nekoč stala gotska kapela, ime pa je Kapla domnevno dobila ravno po tej kapeli. Naselje je v pisnih virih prvič omenjeno leta 1412, takrat je bila v naselju zgrajena tudi cerkev svete Radegunde, katera še danes stoji in je lepo obnovljena. Gre za zavetnico lončarjev in tkalcev; je priprošnjica proti otroški vročici, proti gobavosti, proti ranam na želodcu, oteklinam in garjam ter proti vodnim nevarnostim. Lahko, da je potok nekoč poplavljal in so se naši prednik zatekli k priprošnjici sv. Radegundi.
Kraj leži sredi rodovitnih polj spodnje Savinjske doline. Krajani se večinoma ukvarjajo s kmetijstvom. V zadnjem času se v kraju razvija tudi obrt, ki sledi modernim povpraševanjem na trgu: avtomehanične delavnice, obrtniške dejavnosti itd. Kraja Kapla in Pondor imata svoje Prostovoljno gasilsko društvo Kapla – Pondor.
Temelj kmetijstva v ravninskem delu Občine Tabor je nekoč predstavljala pridelava hmelja. To se je ohranilo vse do današnjih dni, ki pa v zadnjih letih ne prinaša več dobička kot nekoč, saj v proizvodnji piva vedno bolj uporabljajo žita. V kraju Kapli so ohranjena mogočna kmečka poslopja, ki govorijo o moči in bogastvu nekdanjih velikih posestnikov. Posebno zanimiva sta kmetski dvorec pri Bobnarjevih, ki je ohranjen se iz Napoleonovih časov in ga krasi ohranjena freska z lovskim motivom. Zanimiv je tudi star kozolec na posestvu Kokoletovih, ki ima kar 14 zidanih stebrov (stantov), kar govori o nekdanji gospodarski moči tega posestva. Kozolec napravi vtis tudi z izrednimi dimenzijami, saj je dolg kar 50 metrov, širok 10 in visok 13 metrov.
Ob magistralni cesti je bilo nekoč tudi veliko furmanskih gostil. Te so se ohranile, nekatere pa za vedno propadle, z vedno večjim avtomobilskim prometom; kasneje pa iz izgradnjo avtoceste, ki je zelo ublažila promet po tej cesti.

Ojstriška vas

Ojstriška vas je gručasto ravninsko naselje, ki leži na levem bregu hudourniškega potoka Konjščica in desnim bregom potoka Bolska, med naseljema Tabor in Kapla. Na desnem bregu hudournika stojijo le posamezne hiše, za katerimi se razprostira pretežno borov gozd, ki ponuja možnosti za čudovite sprehode.
Kraj je prvič omenjen leta 1426, ime Ojstriška vas pa je najverjetneje povezano z gradom Ojstrica in desetino, ki so jo morali kmetje dajati takratni grajski gospodi. Ojstriška vas leži med rodovitnimi polji, ki so že od nekdaj predstavljala zdravo osnovo vaškega gospodarstva. Danes se prebivalci preživljajo s kmetijstvom. Vpeljujejo nov način kmetovanja, ki temelji na intenzivnejšem kolobarjenju in pa ekološki predelavi.
Veliko prebivalcev Ojstriške vasi je zaposlenih v industriji in drugih dejavnostih. Naselje je v zadnjem desetletju z izgradnjo in obnovo stanovanjskih hiš zelo spremenilo svojo zunanjo podobo, saj ima prometno dokaj ugodno lego blizu osrednjega kraja Tabora, ki je center občine, hkrati pa leži blizu magistralne ceste Celje – Ljubljana.
V središču vasi je kapelica, v kateri je kip Matere Božje. Kapelica je postavljena na privatnem zemljišču in se drži domače hiše. Tako se lahko predpostavlja, da so jo postavili domačini v zahvalo na kakšen poseben dogodek. Kraj ima tudi svoj gasilski dom, ki se uradno imenuje Prostovoljno gasilsko društvo Ojstriška vas – Tabor. Iz Tabora proti Ojstriški vasi sta dve sprehajalni poti. Vedno pogosteje pa opažamo kolesarje, ki tu iščejo športni navdih.

Pondor

Pondor je naselje v ravninskem delu Občine Tabor, ki je bilo v urbarju prvič omenjeno že 21. julija 1358. Del naselja leži na terasi nad potokom Bolska, del pa ob magistralni cesti Celje – Ljubljana. V kraju stoji manjša kapelica, ki je posvečena Mariji. Postavili so jo krajani in jo posvetili Mariji, ki naj bi jim pomagala v težkih trenutkih.
Pondor obsega se zaselke Blate, Pusa in Gmajna. Tudi Pondor ima, kakor ostale vasi v Občini Tabor pestro zgodovino. S krajevnim imenom je povezana zanimiva legenda. Ime naj bi naselje dobilo po dveh Pandurjih – najemniških vojakih, ki sta pokopana za vasjo. Padla sta v bojih s kmeti med kmečkim uporom v sedemnajstem stoletju, ki so se uprli Ojstriškemu graščaku Schrattenbachu.
V Pondorju so našli arheologi tudi miljni kamen iz stare Avstrije, ki je ob glavni cesti proti Trstu označeval razdaljo 40 milj od Gradca.  Zelo zanimivo je srednjeveško kužno znamenje, ki stoji med polji hmelja, zahodno ob naselju. Kužno znamenje stoji natanko na 15. poldnevniku, ki označuje srednjeevropski čas. 15. poldnevnik je za 15° odmaknjen od ničtega (0°) greenwiškega poldnevnika in označuje sredino prvega enournega časovnega pasu (od štiriindvajsetih). Verjetno nikoli ne bomo z gotovostjo vedeli, ali so graditelji kužnega znamenja takšen položaj izbrali namenoma ali pa stoji znamenje na tem mestu zgolj slučajno.
Pondor tako kot Kapla leži sredi rodovitnih polj spodnje Savinjske doline, rodovitna zemlja pa je dobra osnova za razvito kmetijstvo, ki je nekoč dajalo kruh večini prebivalcev Pondorja. Danes vse več ljudi odhaja na delo v bližnja večja naselja, vedno pomembnejša pa postaja v Pondorju obrt.