• Home
  • Blog
  • Železna doba in poročilo o najdbi predmetov – Hani Zamuda

Železna doba in poročilo o najdbi predmetov – Hani Zamuda

Iz poročila Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine leta 1997 je zanimivo poročilo št. 38, pod zaporedno številko 134:

V naselju Ojstrica, v Občini Tabor, so na območju hriba Krvavica, področje A, iz rimskega  obdobja, z vrsto dela 2 in 7, našli nekaj kovin, ki jih je najditelj teh kovin P. Z. prinesel na zavod.

Ker gre za območje hriba Krvavica in ker to območje še ni raziskano, so na zavodu začeli z natančnim izpraševanjem najditelja, kje točno je našel te predmete. Najprej je bilo potrjeno, da gre za lastnika, ki ima iskalec kovin ter da to počne kot hobi. Po natančnem pregledu in po rekonstrukciji okoliša, kjer naj bi iskalec našel te predmete, je bilo ugotovljeno, da gre za predmete iz razpršenih območji Krvavice in ne vse na enem mestu. Večji del predmetov je ležal severovzhodno od vrha na zaključenem območju, velikem ca 8 x 8 m. Iz tega je mogoče oceniti, da ne gre za zakopano najdbo, pač pa za raztreseno najdbo v ostankih stavbe, ki naj bi tam stala. Korpus najdb je homogen, velika večina predmetov je mogoče uvrstiti v čas od 3. do 5. stoletja našega štetja, torej v čas Rimljanov na našem ozemlju. Med te predmete uvrščamo: nazobčano česalo, sekiro s podaljškom, šilo s trnom za nasaditev, dvostrano šilo, nož z grbastim hrbtom rezila in trnom za nasaditev.

Med predmeti, ki jih je najditelj našel je bil tudi nož, ki naj bi bil, sodeč po obliki rezila, iz časa pozne antike.

V zgoraj omenjeni čas pa ne sodijo le prazgodovinska tristrana bronasta piramidalna puščica ost s tulcem za nasaditev, zgodnje-antična fibula z dvema gumboma na loku in pa srednjeveški kosirnik. Sledil je tudi odkup predmetov in prenos predmetov v Pokrajinski muzej Celje.

Hrib Krvavica je vzpetina, ki meri 909 m in se dviga jugovzhodno od Vranskega. V njegovi neposredni soseščin je hrib Kukenberk z ostanki srednjeveškega gradu Ojstrica. Med obema vzpetinama pa poteka ena od variant trase itinerarske ceste Emona – Celeia. Poselitvena točka doslej v arheološki literaturi ni bila omenjena, ustno izročilo pa se ukvarja predvsem z nenavadnim imenom hriba, ki ga povezujejo s Celjskimi grofi, z rdečo barvo prepadnega skalovja in celo s hudičem. Po nekakšnem ustnem izročilu, ki pa ni preverjeno, naj bi bila na vrhu gore zakopana tudi dva keliha in monštranca.

Takšno je poročilo zavoda. Glede na to, da gre za prelaz, so lahko imeli tam mitnico ali pa nekakšno oporišče, katerega so nadzirali Rimljani in bdeli nad cesto, ki je vodila iz enega kraja v drugega. Povsem možno je, da gre za območje, ki je bilo nekoč poseljeno. Na vrhu hriba Krvavica še danes najdemo veliko kamenja. V TD Tabor smo prepričani, da bodo vrh Krvavice nekoč arheologi raziskali, dejstvo pa je, da je tam živel že več stoletji sokol selec. Tam še vedno živi in verjamemo, da bo tudi v prihodnosti tam njegov dom.

Povzeto po:

ZVKDS, Varstvo spomenikov

Sliki:

Slika 2 – vrh Krvavice

Slika 2a – Krvavica

Železna doba in poročilo o najdbi predmetov – Hani Zamuda

Deli z drugimi:

Share on facebook
Facebook
Share on twitter
Twitter
Share on pinterest
Pinterest
Share on linkedin
LinkedIn

Železna doba in poročilo o najdbi predmetov – Hani Zamuda

Share on facebook
Facebook
Share on twitter
Twitter
Share on pinterest
Pinterest
Share on linkedin
LinkedIn