Domneva se, saj je območje arheološko še neraziskano, da je bil ravno na Krvavici, že ob koncu železne dobe, naselje. Vedeti moramo, da so se takratni naseljenci tega območja zatekali v hriboviti svet, ki je bil odmaknjen ter tam poseljevali območje in se tako izognili številnim upadom raznih narodov, ki so hodila čez ozemlje. Vedno več ljudstev je prihajalo čez ravninski del, bolj so se domačini zatekali v vaške skupnosti in ograjevali svoje domove. Takratnemu območju današnje Slovenije je bilo imenovano Ilirija.
Starejša železna doba je v slovenske prostoru trajala od 8. pa do konca 4. stoletja pred Kristusom. Takrat so množično Trakijsko-Kimerijska ljudstva začela vdirati v panonsko nižino. Uveljavljati se začne nova kovina železno. Arehološka karta halštatskih najdišč kaže, da se je naselitveno težišče premaknilo iz ravninskih delov, zlasti ob rekah v hriboviti svet. To pa je povezano tudi s prelazom Presedlje.
Na območju Krvavice so leta 1997 našli razpršene ostanke arheoloških predmetov. Le eden od predmetov sodi v zgoraj omenjeno obdobje oziroma obdobje pozne antike; to je nož – rezilo, fragmetirani iz železa v dolžini 52 mm, višina rezila 12 mm, debelina 3 mm; po trikotnem preseku rezila sodeč bi se ga lahko uvrstilo v pozno antiko.
Družbene razmere so bile močno pogojene s prodorom nove kovine in izdelki iz njih. Kovine je bilo dovolj prisotne na tem območju, kar pomeni, da je sledil nagel razvoj. Začela se je razvijati obrt. O tem govorijo tudi ostanki predmetov, ki so jih našli na območju naše občine.
Predmeti, ki so bili najdeni na vrhu hriba Krvavica.
- nazobčano česalo (štrigelj) s trnom za nasaditev in kačastima zavihkoma na zgornjih vogalih; železo, dolžine 282 mm, višine 80 mm, debelina lista 8 mm, dolžina trna 93 mm; 3. ali 4. stoletje;
- sekira s podaljšanim čelom in izvihkom na njegovem notranjem koncu (tip Pohanka 9a); železo, širine 147 mm, dolžine dela za nasaditev 85 mm, širina ostrine 52-76 mm, dolžina ostrine 170 mm; pozno 3. in začetek 4. stoletja;
- šilo s trnom za nasaditev, kvadratni presek razširjenega dela pred trnom prehaja v okroglo, rahlo zavito konico; železo, dolžine 170 mm, širine 10 mm, dolžina trna 44 mm; 4. ali začetek 5. stoletja;
- dvostrano šilo, pravokotni presek prehaja v okrogli konici, od katerih je ena rahlo zavita; železo, dolžine 52 mm, širine 4 mm, debeline 2 mm; datacija negotova, morda srednji ali novi vek in
- nož z grbastim hrbtom rezila in trnom za nasaditev; železo, dolžine 107 mm, višina rezila 21 mm, debelina 3 mm, dolina trna 24 mm; 4. ali zgodnje 5. stoletje.
Povzeto po:
P. Štih, V. Simoniti in P. Vodopivec; Slovenska zgodovina
J. Vrhovec; Slike Šentjurskih vasi
ZVKDS, Varstvi spomenikov
